Spet dež. Kot da ga ni padlo že
dovolj. Ok, razumem, jesen je tu! Vendar pa vsaka slaba stran prinese s seboj
tudi kaj dobrega. Takšno vreme je kot nalašč za pospravljanje garderobne omare,
generalno čiščenje shrambe ali pa urejanje dokumentov, ki so se nabrali v
predalu in že nestrpno čakajo, da jih pospravim v mapo. Da, super predlogi,
ampak mene je vleklo v kuhinjo. Ne pospravljati, da ne bo pomote, ampak ustvarjati.
Jesen je čas jabolk, lešnikov in
toplega biskvita, ki zadiši ob skodelici kave ali planinskega čaja z medom.
Torej, kaj speči? V omarici me že par tednov pošteno draži rožičeva moka. Sem
poskusila narediti smoothie z banano in rožiči – zmiksala, probala in fuj. Ne,
tega pa ne več. Treba bo najti nekaj drugega. Gremo na internet in bum –
rožičevo pecivo z jabolki. Hiter skok do hladilnika in shrambe, da preverim ali
je vse doma: mleko, moka, rjavi sladkor, jajca, pecilni prašek, olje, jabolka
in rožičeva moka. Super, vsega dovolj. Zdaj pa akcija! Naribam jabolka, zmiksam
sneg iz beljakov, nato pa še vse preostale sestavine. V dobi veri, da bo
srednje velika skleda dovolj velika, primešam še beljake. Uf, skleda polna do
roba, da komaj premešam vse skupaj. Ko mi le uspe, prelijem maso v pekač – že sedaj
tako lepo diši – in naravnost v pečico. Potem pa se začne mučenje. Dobre pol
ure voham sladki vonj pečenja. Celo stanovanje diši po rožičih in jabolkih.
Diši po jeseni. Zadnjih pet minut hodim okrog pečice, gledam, premišljujem: »Je
že pečeno?« Ne, še malo, še minuto. Ko se ta dolga minuta le konča, previdno vzamem
pekač iz pečice (da se slučajno spet ne naslonim na vroča vrata pečice) in ga
previdno položim na štedilnik. Tako, zdaj pa spet mučno čakanje, da se pecivo ohladi
vsaj toliko, da ga končno lahko poskusim. Glede na to, da je bilo to moje prvo
rožičevo pecivo, je rezultat presegel vsa pričakovanja. Dovolj sladko, dovolj
mehko, dovolj pečeno. Njami! Skratka, zadovoljstvo na višku. Rožičevo pecivo je
tako tudi uradno dobilo svoje mesto v mojem kuharskem zvezku. Da pojasnim,
privilegij zapisa v kuharski zvezek je namenjen samo izbranim receptom – ostali
romajo v mapo »mogoče še kdaj, ampak ne zdaj«.
 |
| Rožičevo pecivo - naredila prvič, a zagotovo ne zadnjič |
Da ne pozabim … Ta vikend smo
poskusili rožičevo pecivo v kombinaciji s pečeno banano na žaru. Po treh
žličkah, ko je peciva že skoraj zmanjkalo, je ta kombinacija postala prav dobra.
Malo nenavadna, ampak všečna. Bo treba še kdaj ponoviti, da se bo okus po »še
več« okrepil :-)
Če pogledam na celotno zgodbo
jeseni še s ptičje perspektive, deževni dnevi sploh niso tako slabi. Še
posebej, če se odpraviš na ustvarjalno pot v kuhinjo. Torej, dajmo brskat po
receptih – starih, novih, še ne preverjenih – in ustvarit še kakšno jesensko
dobroto, ki si bo zaslužila mesto v kuharskem zvezku. Veselo ustvarjanje in
dober tek!
